Šola me spravla ob pamet. Učim se,a premalo. Premalo je časa! In če se hočeš učit med vikendom si pokvariš še edina prosta dneva. Kdaj bo te more konec?

Dnevi dalši,noči krajše.

Spet se ne naspim,jamram in jamram,ampak ne morem prej v posteljo ko ob 22.00.Zjutri ko budilka vsa nora razbija ob 5.00 pa bi se najraje obrnila in prespala šolo.Rekla bi samo danes,ampak ja to bo to.Pri meni taka beseda NeVeLaVeč!.
In spet ob večerih gledam na sončni zahod.Je lahko kaj lepšega?
Te barve me čisto prevzamejo.
Čisto sem v barvah in prepletam misli od ene stvari do druge.
In naenkrat,
naenkrat bi poletela tam v barve,bila bi jim rada bliže.
Včasih se mi zazdi da se jih bom kmalu dotaknila a, barve so predaleč,sončni zahod pa je tako prelep.







in grem,
zopet grem,
grem da jih ne pozabim,
grem da jih dočakam,
grem da jih ulovim,
grem da se jim pridružim.

Lotrebujempote Letete.

Objem.Potrebujem ga.Hočem ga.Hočem nazaj v tvoj objem,ki mi lepšal je dan,ki mi odgnal misli je stran.


Sada znam da te trebam,sada znam da te volim.<3

Sorč aLenć sam ta sLika mi je enostauno ušeč

Spet nazaj.

In je tuki spet pomlad.Ni dovgo tega ko je bilo poletje,ko je bila jesen,ko je bila zima.Čas kar Leti,vse se stara in mi z tem.Teče že 7 mesec šole,in kmalu bo konec,in kmalu bo zopet poletje,in kmalu bom mogoče morala na popravce,in kmalu bom drugi letnik in kmalu bo minila sredna šola.





Kdo bi zastopu kam leti ta čas.Zakaj gre tako hitro,jaz bi še kar uživala v mladosti,mi je čisto všeč,čeprau sem morala iti čez mnogo ovir.

a kaj ko me jih še enkrat več čaka!