Dnevi dalši,noči krajše.

Spet se ne naspim,jamram in jamram,ampak ne morem prej v posteljo ko ob 22.00.Zjutri ko budilka vsa nora razbija ob 5.00 pa bi se najraje obrnila in prespala šolo.Rekla bi samo danes,ampak ja to bo to.Pri meni taka beseda NeVeLaVeč!.
In spet ob večerih gledam na sončni zahod.Je lahko kaj lepšega?
Te barve me čisto prevzamejo.
Čisto sem v barvah in prepletam misli od ene stvari do druge.
In naenkrat,
naenkrat bi poletela tam v barve,bila bi jim rada bliže.
Včasih se mi zazdi da se jih bom kmalu dotaknila a, barve so predaleč,sončni zahod pa je tako prelep.







in grem,
zopet grem,
grem da jih ne pozabim,
grem da jih dočakam,
grem da jih ulovim,
grem da se jim pridružim.